Emanuel: Evangelij po Izaiji

avtorica: Lita Sanders
prevod: Jane Darnik

Knjiga preroka Izaije se pogosto smatra za eno teološko najbolj bogatih knjig Stare zaveze. Živeč v obdobju razširjenega malikovalstva in odpada od Boga je Izaija prerokoval proti Izraelu na severu in Judi na jugu, napovedal izgnanstvo in vrnitev v obljubljeno deželo. V Izaiji je pomembna tema sodbe in obnove Izraela, Jude, narodov in sveta , kakor tudi uničenje in ponižanje lažnih bogov in malikov. Sodba je zaradi grehov človeštva pravično zaslužena, obnova pa je mogoča le skozi Emanuela, izjemno osebnost, ki jo je napovedal prerok. Izaija podaja najbolj celovito razodetje Mesije v Stari zavezi in dejansko je na podlagi Izaije možno oznanjati celoten evangelij.

Medtem ko je Emanuel očitno Jezus, je koristno videti, kaj vemo o Emanuelu samo na podlagi Izaije, preden preberemo knjigo skozi leče razodetja Nove zaveze.

Kraljevski rod in izjemno rojstvo Emanuela

Emanuel bo rojen v Davidovi hiši (Izaija 9:6–7), Njegovo rojstvo bo znak za Davidovo hišo (Izaija 7:14). Vendar se bo rodil v času, ko kraljevska linija ne bo imela veljave, ki jo je imela v Davidovem obdobju in bo podobno nepomembna kot v času Jeseja, Davidovega očeta (Izaija 11:1). Točno to se je tudi zgodilo. Ko se je Jezus rodil, sta Marija in Jožef darovala dva goloba kot daritev za očiščenje (Luka 2:22–24). To je bila sprejemljiva daritev za ljudi, ki živijo v revščini, kar kaže, da Davidova hiša ni bila več pomembna niti premožna.

Emmanuel se bo rodil po ‘devici’ (Izaija 7:14, Matej 1:23). V predhodnih člankih¹ smo argumentirali, da je ‘devica’ pravi prevod hebrejske besede. Kdo pa je ‘devica’? Najjasnejša razlaga je, da bo Mesija ‘seme ženske’, ki bo zdrobil kači glavo in da bo Seme ženske, ker ne bo imel človeškega očeta (Geneza 3:15).

Tako Judje v davnimi kakor tudi sodobni ljudje so vedeli, da je nemogoče, da bi devica lahko bila noseča po naravni poti, zato se je Jožef nameraval ločiti od Marije, preden je bil pomirjen skozi sanje. To se je zgodilo z namenom, saj mladenka, ki bi postala noseča na običajen način, ne bi predstavljala izjemnega znamenja za Davidovo hišo.

Emanuelov božanski značaj

Emanuel bo služabnik GOSPODA od začetka svojega obstoja (Izaija 49:1, 49:5). On bo svet in postavljen, da služi GOSPODU, ki bo položil svoje besede v Emanuelova usta (Izaija 49:2). Bil bo izjemno moder in poln Božjega Duha (Izaija 11:2). Emanuel bo “zavračal húdo in izbiral dobro” (Izaija 7:15), česar noben običajen človek ne more početi dosledno. To je znamenje, da Emanuel ne bo samo človek; celo izjemno pravični ljudje v Svetem pismu so še vedno bili grešniki.

Emanuelov status kot Bog

Emanuelovo rojstvo jasno nakazuje, da On ne bo običajna oseba. Njegovo ime pomeni ‘Bog z nami’, kar pomeni, da bo Njegovo rojstvo pomenilo Božjo prisotnost z Njegovim ljudstvom na poseben način. Njegovo ime bo “Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče in Knez miru”. (Izaija 9:6). Oseba s temi nazivi ne more biti nič manj kot Bog sam.²

Nekateri ljudje se sprašujejo, kako se lahko učlovečeni Sin imenuje ‘Večni Oče’. Je to zmeda med osebami svete trojice? Dejansko je naziv bolj primerno preveden kot ‘Oče večnosti’, kar pomeni, da je On stvarnik časa, ali drugače, da je On vir večnega življenja (oboje je res za Boga Sina).³

Emanuelova zavrnitev in sramotna smrt

Čeprav bodo znamenja nakazovala Emanuelovo pravo identiteto, bo po izgledu normalen človek, ne bo videti božanski (Izaija 53:2). Na koncu ga bo Izrael zavrnil, kot je v dneh Izaije zaradi malikov zavrnil GOSPODA, ga podvrgel ponižanju in celo smrti. Tako hudo ga bodo pretepli, da bo iznakažen (Izaija 52:14).

Vendar bo vse to v skladu z GOSPODOVIM načrtom (Izaija 53:10) in GOSPODOVA volja bo, da se Emanuel ne bo upiral (Isaiah 50:6; 53:7). Emanuel bo začasno sramočen, toda GOSPOD sam ga bo razglasil za nedolžnega in Emanuel bo čaščen na veke (Izaija 50:7–9; 53:12).

Namen Emanuelovega sramotenja in smrti bo plačilo za grehe GOSPODOVEGA ljudstva, tako za Jude kot pogane (Izaija 53). Emanuel ne bo nikoli grešil, zato bo njegova smrt lahko poplačala grehe mnogih. Ta spravna žrtev bo vzpostavila novo zavezo, v kateri bodo imeli Judje in pogani, ki verujejo v GOSPODA in Njegovega Sina, enak delež v večnem življenju (Izaija 56:3, 6–7).

Izaija je videl Emanuelovo slavo

Eden od najbolj znanih dogodkov, zabeleženih v Izaiji, je vizija GOSPODOVE slave:

V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl GOSPODA, ki je sedèl visoko na vzvišenem prestolu in vlečka njegovega oblačila je napolnjevala svetišče. Nad njim so stali serafi in vsak je imel po šest peruti: z dvema si je zakrival obraz, z dvema si je zakrival noge in z dvema je letel. Drug drugemu so vzklikali in govorili: “Svet, svet, svet je GOSPOD nad vojskami, vsa zemlja je polna njegove slave!” Podboji vrat so se stresali od glasu vzklikajočih in svetišče je bilo napolnjeno z dimom. (Izaija 6:1–4).

Janez pravi, da je to dejansko bila vizija Sina, preden se je učlovečil (Janez 12:37–41). Čeprav Emanuel ne bo izkazoval svoje prave slave, jo kljub temu poseduje (in preobrazba na gori je bila eden od primerov, kjer je Jezusova prava slava bila vidna).

Emanuelova obnovljena zemlja in večna vladavina

Ker je Emanuel plačal ceno za grehe svojega ljudstva, lahko izpelje obnovo celotne zemlje. Vladajoč na Davidovem prestolu On sodi vse narode. Sama zemlja je obnovljena v edensko stanje, kjer ni več mesojedstva in plenjenja, kjer kače ne ogrožajo niti najmanjših otrok (Izaija 11:6–9; 65:25). Takrat bodo vsi lažni bogovi ponižani, vsi maliki uničeni in se jih ne bo nikoli več oboževalo.

Jesus je Emanuel

Ko pravilno razumemo, kako je Kristus nakazan v Stari zavezi, lahko vidimo, da evangelij ni nov niti ni ideja, ki bi bila tuja Stari zavezi. Evangelij je mogoče oznanjati iz Izaije ali drugih knjig Stare zaveze—kot je to počel sam Kristus (Luka 24:13–35), Filip (Dejanja 8:26–39) in še posebej Pavel (npr. Dejanja 17:2)—če uvidimo, kako usmerjajo k Jezusu.