Koronavirusi v stvarjenju
Ali nedavni izbruh koronavirusa podpira evolucijo?
Objavljeno 6.2.2020 (GMT+10)
Po svetu razsaja nov virus. Večinoma ga imenujejo ʻkoronavirusʼ. Prvič so ga odkrili v Wuhanu na Kitajskem in se že pojavlja v mnogih deželah. Veliko ljudi je že umrlo. Kaj naj si mislimo o njem? Ali virusi podpirajo evolucijo? Ali ga lahko pojasnimo v kontekstu stvarjenja? Ali je lahko del ʻzelo dobregaʼ stvarstva? Dobro se primite, kajti na glavo bomo obrnili vse, kar si mislite o virusih.
Večina virusov je koristnih
Ko slišijo za to, je sporočilo za mnoge šokantno, toda večina virusov je za vas dobrih. Ste že slišali, da imate v svojem telesu in na njem toliko bakterij kot imate celic? To je res. Res pa je tudi, da imate v svojem črevesju več virusov kakor imate bakterij! Virusna populacija (imenovana ʻviromʼ1) dejansko igra pomembno vlogo pri regulaciji števila in vrst bakterij v vašem telesu.2 Brez njih bi nas lahko prav hitro požrle lačne male bakterije, ki živijo v našem črevesju.
Ste se kdaj odpravili plavat v ocean? Potem ste plavali v močno koncentrirani bakterijski juhi. V oceanskih vodah je veliko bakterij in sodijo v veliko različnih vrst. Toda, kot v našem črevesju, je več virusov kakor bakterij in ti verjetno igrajo svojo vlogo pri vzdrževanju in uravnoteženju bakterijske populacije v oceanskih vodah. Ali bi sploh imeli ribe, če ne bi bilo virusov? To je zanimivo vprašanje, na katerega bodo nekega dne morda odgovorili podjetni mladi znanstveniki.
Ste se kdaj odpravili plavat v jezero? Potem ste plavali v juhi bakterij in virusov. Ali so po tem jezeru plavale tudi race, labodi ali gosi? Potem ste plavali med virusi influence. Dejansko nekatere vodne ptice nosijo vse možne tipe virusa influence, vključno s tistimi, ki ne okužijo človeka. Ti virusi pridejo v vodo, ko se ptice iztrebljajo. Toda prisotnost virusov tem pticam običajno ne povzroča bolezni,3 niti vam samim, čeprav jih dobite v oči, ušesa in usta. Evolucionist bo morda dejal, da je vzrok, da ptice (navadno) ne zbolijo, v tem, da sta v medsebojnem spopadu že milijone let in da sta sklenila premirje, v katerem virusi ne pobijajo gostiteljev, gostitelj pa daje virusom življenjski prostor. Iz stališča stvarjenja pa ima virus influence verjetno ugodno vlogo za ptice, vendar dvomimo, da se je s tem že kdo ukvarjal.
Nekateri virusi so morda pobegnili iz genoma
Ali ste vedeli, da vaše celice izdelujejo mnogo reči, iz katerih so zgrajeni virusi? Izdelujemo proteinske prevleke, kopiramo DNK in RNK, imamo mehanizme za premikanje DNK na različne dele genoma itd. Tako so nekateri virusi morda nastali pri normalnih celičnih operacijah.4 Vsi deli so že tam, včasih so sestavljeni v stvari, ki so skoraj videti kot virusi. Vse, kar bi bilo potrebno, je nekaj naključnih sprememb in ta sestav bi lahko ušel iz nadzora ter ʻpostal viralenʼ.
Nekateri virusi so morda pobegnili svojim začetno načrtovanim omejitvam
Vendar vsi virusi niso podobni genomu. Mnogi virusi, ki povzročajo bolezni, so videti kakor da so načrtovani delati to, kar delajo. Od kod so se vzeli? Če obstaja virus, ki je načrtovan, da okuži celice bakterije, miši ali človeka, potem v tem sistemu verjetno obstajajo kontrole in protiuteži. Če eni od teh kontrol spodleti, se virus morda lahko množi mnogo hitreje kot je bilo prvotno načrtovano. To povzroči bolezen. Na ta način se lahko sicer ʻkoristniʼ virus spremeni v nevarnega. Morda je potrebnih samo nekaj majhnih mutacij, recimo sprememba faktorja za celično prepoznavanje, ki celicam gostitelja prepreči odkriti in s tem regulirati virus.
Virusi, ki preskakujejo vrste, so posebno nevarni
Zdaj lahko spregovorimo o koronavirusu, o virusu, ki ne pripada človeku. Viruse, ki preskakujejo med vrstami, imenujemo zoonotiki (bodite pozorni na besedo ʻzooʼ v njihovem imenu). Imamo obilje dokazov za zoonotične viruse, vključno z influenco,5 družino koronavirusov (teh novih virusov, SARS in MERS6) ter HIV (virus, ki povzroča AIDS). Vsi ti povzročajo bolezni v ljudeh. Nekateri med njimi vztrajajo v človeški populaciji že zelo dolgo. Na srečo pa mnogi novi virusi iztrošijo sami sebe. Virusi sčasoma oslabijo. Ko se razmnožujejo, si nabirajo mutacije in včasih jih te mutacije oslabijo do te mere, da se ne morejo več širiti. Temu pa ni vedno tako in nekateri virusi, kot sta HIV in prehladni virus (kar je še en koronavirus), se lahko širijo kljub nabiranju mutacij. To je odvisno od mnogih različnih dejavnikov in niti dva virusa si nista enaka.
Nastajajoči virusi so resnična grožnja
Človeško raso so v zgodovini prizadele pogubne epidemije. Nekatere med njimi, kot je bila črna smrt [kuga, op. prev.], so dobro opisane (kugo so povzročile bakterije, ki so se širile z bolhami). Druge pa nas puščajo v negotovosti. Vse, kar vemo, je, da so številna stara kraljestva, civilizacije in mesta pretrpeli težka obdobja bolezni in smrti. Včasih lahko na podlagi zapisov naredimo strokovno oceno o tem, kaj je povzročilo ta obolenja, vendar to ni pogosto.
Začetno stvarstvo ni imelo bolezni (glejte Death and Suffering Q&A), vendar so se bolezni namnožile v preteklih šest tisoč letih. Če so se pojavile enkrat, ni nobenega razloga, dane bi v prihodnosti pričakovali naslednje virusne okužbe. To ni vzrok za preplah, moralo pa bi nas spodbuditi, da trezno ovrednotimo naš položaj na tej zemlji, ki je včasih zelo krhek.
Ustvarili smo si razne varnostne mreže, da bi preprečili razširjanje okužb in svet se začenja hitreje odzivati na pojavljajoče se grožnje. Del te strategije so karantene, umivanje rok in cepiva, odvisno od resnosti, tveganja in od tega, ali smo iznašli način cepljenja. Pomislite na nedavni izbruh ebole v Afriki. Porabili smo mnogo milijonov dolarjev, da bi pomagali ljudem v teh strašnih časih in znova preprečili svetovni izbruh. Drug primer je izbruh koronavirusa, ki trenutno razsaja po Kitajskem. Na srečo je smrtnost (okoli 2%) mnogo manjša od začetnih ocen (približno 11%). Toda 2% smrtnost bi zahtevala mnogo milijonov življenj, če bi zadeva ušla izpod nadzora in postala tako pogost kot recimo običajni prehlad. Znanstvena skupnost se je odzvala zelo hitro. V kratkem času so ugotovili številna genska zaporedja virusa in jih objavili v javnih bazah podatkov, elektronski mikroskopi pa so nam dali slike virusa, s katerim se spopadamo. Tako hitrega odziva doslej še ni bilo.
Prihodnost koronavirusa
Če bo izbruh tega virusa sledil potekom predhodnih, bo koronavirus morda izgorel samega sebe. To se je očitno zgodilo s človeškim virusom influence H1N1, ki je razsajal po celem svetu leta 1917 in pobil milijone ljudi. Obdržal se je 40 let, preden je izginil. Leta 1976 se je spet pojavil iz shranjenih laboratorijskih vzorcev in se ohranil nadaljnjih 33 let, preden je ponovno izginil v letih 2009-2010 v pandemiji svinjske H1N1, ki pa ni bil posebno smrtonosen virus. Kasnejše verzije niso imele tako smrtonosnega značaja kakor prvotni in dejstvo, da človeški H1N1 ni mogel vztrajati v človeški populaciji, je dober dokaz, da je podvržen genetski entropiji. Dejstvo je, da je virus, ko je bil aktiven, pobral preko 14 mutacij na leto in preden je izginil je mutiralo več kakor 10% njegovega genoma.7 To se je skladalo s predhodno objavljenimi računalniškimi simulacijami.8
Toda koronavirus ni gripa. Prav tako nismo prepričani, kje in kako je ta virus nastal, čeprav naj bi prišel od netopirjev, mogoče po ovinkih. Kakorkoli že, obravnavati ga bo treba zelo skrbno in naš zdravstveni sistem ga mora obravnavati kot resno in trenutno grožnjo. Ne moremo čakati desetletja, da bo genetska entropija terjala svoj davek.
Kako naj se odzovemo?
Po modelu stvarjenje/prekletstvo ni nobenega razloga, da ne bi pričakovali pojava novih bolezni. Ko pa se pojavi, bi morali trezno oceniti tveganje in sprožiti primerne protiukrepe. Vedno bi morali biti pripravljeni pomagati tistim, ki so v stiski, zavedajoč se, da bi tudi mi vedno lahko bili v takem položaju. Vedno lahko izberemo dobrodelno dajanje pomoči, po možnosti preko krščanskih dobrodelnih organizacij. Vendar ne bi smeli dovoliti, da nam priložnost širjenja evangelija zdrsne skozi prste, kajti ko oseba uvidi, kako krhko je v resnici življenje, pogosto postane bolj odprta za upanje, ki ga ponuja Jezus Kristus.
Sklepi
Virusi so del ureditve Božjega stvarjenja. Vidimo lahko, da mnogi med njimi igrajo koristne vloge. Vendar pa živimo v padlem svetu z obilico trpljenja, smrti in bolezni. Nekateri virusi so postali nevarni, kar povzroča neizrekljivo trpljenje človeštva skozi vso našo zgodovino. To nas je prisililo, da razvijamo inovativne strategije, s katerimi jih skušamo obdržati pod kontrolo. Bog nam ni obljubil dolgega življenja niti dobrega zdravja. Obljubil pa je, da bo odkupil ta z grehom prekleti svet in naša zaradi bolezni propadajoča telesa, zato naše upanje tako ali tako ni na tem svetu. Ozrimo se Nanj v upanju, ker se bliža naša odrešitev.
Viri in opombe
- To je dober povzetek viromov, vendar iz evolucijskega vira, torej ga uporabite s primerno previdnostjo: sciencedirect.com/topics/immunology-and-microbiology/human-virome. Nazaj na besedilo.
- Tu je članek iz biblijske perspektive Stvarjenje/Padec o pomembni funkciji viroma sesalcev: Francis, J.W., Ingle, M., and Wood, T.C., Bacteriophages as beneficial regulators of the mammalian Microbiome, Proc. Int. Conf. Creationism 8: 152–157, 2018; creationicc.org. Nazaj na besedilo.
- Barber, M.R. et al., Association of RIG-I with innate immunity of ducks to influenza, PNAS 107(13):5913–5918, 2010. Nazaj na besedilo.
- Terborg, P., The ‘VIGE-first hypothesis–how easy it is to swap cause and effect, J. Creation 27(3):105–112, 2013. (VIGE = Variation-Inducing Genetic Element). https://dl0.creation.com/articles/p141/c14195/j27_3_105-112.pdf. Nazaj na besedilo.
- Ma, W., Kahn, R.E., and Richt, J.A., The pig as a mixing vessel for influenza viruses: human and veterinary implications, J. Mol. Genet. Med. 3(1):158–166, 2008. Nazaj na besedilo.
- Koronavirus (podoben novemu koronavirusu), vzrok za srednjevzhodni respiratorni sindrom. Nazaj na besedilo.
- Carter, R.W., and Sanford, J.C., A new look at an old virus: mutation accumulation in the human H1N1 influenza virus since 1918, Theoretical Biology and Medical Modelling 9:42, 2012. Nazaj na besedilo.
- Brewer, W., Smith, F.D., and Sanford, J.C; Information loss: potential for accelerating natural genetic attenuation of RNA viruses in: Marks II, R.J., Behe, M.J., Dembski, W.A., Gordon, B., and Sanford, J.C. (Eds.), Biological Information—New Perspectives, World Scientific, Singapore, pp. 369–384, 2013. Nazaj na besedilo.
Readers’ comments
Comments are automatically closed 14 days after publication.