Protislovni ateizem

Zakaj so antiteisti primorani verjeti v antiznanost

avtor: Chris Smith
prevod: Jane Darnik

Dobra znanost dokazuje, da so na tem svetu neprenehoma delujoči stroji in stroji ‘proste energije’ (t.j. energije brez opravljenega dela) povsem nemogoči. Prvi in ​​drugi zakon termodinamike s popolno gotovostjo narekujeta, da takšni stroji ne morejo obstajati,¹ in kakršnekoli trditve o izdelavi ali odkritju takšnih strojev so napačne ali prevarantske. Toda ob razmisleku vodi to razumevanje, če smo voljni, v verovanje v slavnega Stvarnika, Boga.

Neprenehoma delujoči stroji in stroji ‘proste energijey’ so izmišljene naprave, ki lahko delujejo večno brez dodatnega goriva ali pa lahko proizvajajo več dela, energije in / ali goriva, kot ga porabljajo.¹

Celotno vesolje si je mogoče predstavljati kot neke vrste stroj. Ima gibljive dele, vsebuje gorivo, porablja energijo v zvezdah, soncu in na druge načine ter opravlja neke vrste delo.² V nadaljevanju bo pokazano, da ljudje, ki ne verjamejo v obstoj Boga stvarnika, v bistvu verjamejo, da je vesolje neprenehoma delujoč stroj ‘proste energije’. Zakaj?

Za ateiste je vesolje (opredeljeno kot vsa snov in energija, ki obstaja, pri čemer je zajeto tudi hipotetično ‘mnogovesolje’, ang. ‘multiverse’³), bodisi:

Nastalo brez kakršnega koli dela, goriva ali energije od drugih virov. Torej je samo ustvarilo vse delo, gorivo in energijo, ki obstaja. Ali pa:

Je večno. V tem primeru je po definiciji zmožno delovati neprenehoma brez kakršnekoli energije, prejete od ‘zunaj’.

Danes bi večina izbrala prvo možnost, saj se zaveda, da gre vesolje proti ‘toplotni smrti’, kot to zahteva drugi zakon termodinamike, kar neizogibno pomeni, da je moralo imeti začetek.²

Vendar hkrati to pomeni tudi, da je energija nastala ‘prosto’ oz. brez opravljenega dela, kar je v nasprotju s prvim zakonom termodinamike. Po ateistični razlagi vesolje torej v vsakem primeru mora biti neprenehoma delujoč stroj ‘proste energije’.

Na ta način se izkaže, da ateistična hipoteza o ‘vesolju iz nič’⁴ ni nič boljša od brezupnih blodenj nevednih šušmarjev, ki skušajo v garažah uporabiti ‘prosto energijo’ za koristno delo ali narediti neprenehoma delujoč stroj.

Da ne bo pomote: verjeti v neprenehoma delujoče stroje ali stroje ‘proste energije’ je slaba znanost. Eden od ateističnih ‘zasilnih izhodov’ iz zadrege je postulat, da sami zakoni znanosti niso nespremenljivi, temveč se evolucijsko razvijajo ali pa so drugačni v ostalih področjih domnevnega ‘mnogovesolja’, navedenega zgoraj. Jasno je, da se z opustitvijo osnovnih aksiomov opazovalne znanosti v korist popularne filozofije zagovorniki tovrstne dvojnosti že na začetku odrekajo argumentu, da je njihov pogled ‘znanstven’. Če pa, nasprotno, verjamete, da je Bog ustvaril vesolje, ni treba nerazumno verjeti v vesolje, ki je neprenehoma delujoč stroj. Obdržite lahko najvišje standarde opazovalne in eksperimentalne znanosti.

Občasen ateistični odgovor, da takšno razmišljanje zahteva verovanje v Boga, ki je sam ultimativni večno delujoči stroj, je očitna napaka (poleg nespodobnega opisa Boga kot stroja). Stroji so iz snovi in ​​energije, prvin materialnega sveta, ki ga je ustvaril Bog (ki je duh in čigar “kraljestvo ni od tega sveta” (Janez 18:36). Znanost narekuje samo, da so neprenehoma delujoči stroji nemogoči v materialnem svetu, podrejenem zakonom, ki jih je postavil Bog sam.

Potrebno se je torej odločiti, ali verjamemo v obstoj nečesa, za kar znanost pravi, da je nemogoče - nesmiselno, protislovno, neznanstveno ateistično pojmovanje vesolja kot neprenehoma delujočega stroja ‘proste energije’, ali pa verjamemo v večnega Boga, ki je ustvaril vesolje – vso snov in energijo - in vpeljal zakone, po katerih to vesolje deluje.

Razum, logika in znanost torej vodijo v verovanje v našega čudovitega, mogočnega, slavnega Stvarnika, Boga!